Eno od nujnih opravil, ki se mu direktorji težko izognemo, so tudi razgovori za službo.
27. feb 2019
Srečanj se veselim, ker spoznavam nove ljudi, njihove poglede na svet in razmišljanja. Zaradi racionalizacije časa sem pozorna, da so razgovori kratki in učinkoviti. Da to dosežem, imam vnaprej pripravljena določena vprašanja, stvari, ki me zanimajo pri posameznikih. Najbolj me vsakič znova preseneti, ko določene osebe pridejo na razgovor nepripravljene. Recimo, ko jim postavim vprašanje, kaj bi poudarili v svojem delu v piaru ali novinarstvu, nekateri odvrnejo, da odgovor lahko najdem v življenjepisu, ki so mi ga poslali, ko so se prijavili na razpisano delovno mesto.
Številni pozabijo, da je tudi razgovor za službo nastop, čeprav lahko traja le 10 ali 20 minut. Začne se že s tem, kako prideš v prostor in komuniciraš.
Ljudje smo različni in spoštujem to. Rada imam sveže ideje, ustvarjalnost, različnost. Rada pa imam tudi ljudi, ki so pripravljeni delati, znajo razmišljati in jasno povedati stvari. Včasih jih na razgovoru vprašam, kje se vidijo čez pet let, in mi povedo, da predvsem iščejo službo. Z mano delijo svoje želje, ne pa tudi tega, kaj so pripravljeni narediti. Pogosto se dogaja tudi to, da na razgovoru za službo govorijo o tem, kaj vse znajo in kako dobri so, takoj, ko nastopijo na delo, pa se izkaže, da ni tako.
Velikokrat se zgodi, da kandidati na razgovoru za službo, ko jih povabim v pisarno in nato pustim nekaj sekund tišine, začnejo slednjo polniti z mašili o vremenu, počutju in podobno. V spominu mi je ostala tudi gospa, ki je takoj na začetku brez zadržkov priznala, da je to že 32. razgovor, ki se ga je udeležila, a brez rezultata. Verjetno se niti zavedala ni, kakšno škodo si je s to izjavo naredila. In to v le nekaj začetnih sekundah razgovora. Zapomnila sem si tudi kandidatko, ki je vprašala, ali lahko prestavi misel na koledarju. Takoj je začela urejati sicer pospravljeno pisarno.
Takih in podobnih situacij je nešteto in v resnici so, vsaj meni, v veliko pomoč, ko se odločam. Presenečena sem nad tem, koliko ljudi po eni strani išče službo, po drugi strani pa zato niso pripravljeni veliko dati oziroma se potruditi. Večina se jih niti zaveda ne, da s tem, ko pridejo nepripravljeni, ko si premislijo in v resnici ne vedo, kaj bi, jemljejo čas tudi nam.