Predstavljate si, kako bi reagirali, ko vas nagovori na tisoče ljudi, da se želi fotografirati z vami?
20. okt 2017
Ko vas prosijo za avtograme? Ko vas množica treplja po ramenih in daje roko, ko vas ob vsakem koraku zmotijo in prosijo za avtogram. Najprej je verjetno zelo lepo, potem … Ne vem, včasih kdo reče, da je utrujen, da ne more vsak dan ostati vesel, nasmejan, vedno sprejemati ljudi, poslušati na dolgo.
Naši košarkarski šampijoni so postali eden največjih zgledov, kaj je merilo za res velikega človeka. Ko so prišli na letališče, so se odprla vrata. Pozdravila sem jih in jim kot prva pri nas čestitala in povedala, da jih bo pozdravil direktor Adrie Airways. Pa je resni Igor Kokoška predlagal, da bomo to storili kar zunaj - na dežju. Prosila sem ji, da se postavijo malo bolj skupaj, da smo jih lahko fotografirali. Karkoli sem predlagala, nič ji ni bilo težko narediti. Bili so veseli, množični vzkliki so vlili moči v utrujene obraze. Pogovarjali so se. Goran Dragić je dal roko, te s prijaznostjo in toplino pogledal, ustavil čas, se nasmejal, zahvalil. Poslušal, smehljal. Pogovarjal. Pa potem še bil tak do vseh navijačev, ki so jih pozdravili na letališču. Delil pozdrave, avtograme. Pa se vrnil v avlo letališča in dajal intervjuje in se spet fotografiral. Vsa skupina, brez težav. Novinarji so planili, oni pa veseli.
Bili so utrujeni, samo niso utrujenosti dali prednost. Predvsem pa so bili skromni in dostopni za vse ljudi, za vse neznane, za vse otroke, ki so z žarom čakali in hrepeneli, da vidijo njihove idole.
Tako redkokdaj srečaš tako velike ljudi. Mi imamo veliko ljudi, ki se obnašajo kot največje zvezde. Oni so bili res prave zvezde, ki so se obnašali kot izjemni ljudje, srčni, dostopni, s spoštovanjem do nas, siromakov.
Poklon.
Danes kličem neko znano osebo in mi reče: Sem v Parizu, imam pomembno stvar, nimam časa se zdaj z vami ukvarjat. Razumem, gospod Problem z egom.