Pogovori, ki se nanašajo na enakopravnost med spoloma so za poslovne ženske lahko velikokrat dobesedno žaljivi.

12. okt 2018

V poslovnem svetu pri nas navzven prevladuje prepričanje, da smo vsi enaki, tako poslovne ženske kot tudi poslovni moški. Vendar pa moje izkušnje kažejo, da še zdaleč ni tako. V poslovnem življenju sem osebno morala velikokrat več pokazati in več znati, da sem dobila nek posel ali ga izpeljala. Pozneje, ko poslovni partnerji že vidijo, kaj vse znaš, ni težav. V Združenju manager se v upravnem odboru Ženske sekcije zavzemamo za to, da bi bile ženske v poslovnem svetu samo bolj enakopravne. Ta enakopravnost pomeni, da bi se, ko gre za odgovorna mesta, spomnili tudi na sposobne ženske, nič drugega.
Ko takšna razprava pripelje do številnih uglednih slovenskih direktorjev, marsikateri podprejo ta način in povedo, da radi delajo z ženskami. Janez Škrabec reče, da so okrog njega uspešni poslovni ljudje, tako moški kot tudi ženske, in v tem ne vidi nobene težave. Predsednica uprave zavarovalnice Generali Vanja Hrovat z veseljem doda, da je v njeni upravi pet žensk in dva moška. Nazadnje je pogovor nanesel na to temo, ko sem bila na Strateškem forumu Bled. Komentar enega od uspešnih poslovnežev je bil: »Kdo pa bo skrbel za dom? Kdo bo poskrbel za otroke?« V močni razpravi gledam in poslušam, ko ta gospod razloži, da seveda nima nič proti uspešnim ženskam, ampak marsikatera samo zato, ker je ženska, bolj uspe. Vneto mu razlagam, da zaradi tega, ker sem sama ženska, nisem imela prednosti. Nisem jih zaznala, ne vem zanje. Prej so me zaradi tega jemali manj resno. »Mogoče ti tega ne veš in se ne zavedaš,« mi je odvrnil, »ampak seveda imaš prednost.« Začudila sem se, o katerih prednostih vendar govori, ko pa jih sama nisem v poslu nikoli zaznala – nasprotno, še celo blond lase sem prebarvala v temne, da me poslovni svet jemlje dovolj resno. Ko govorimo o enakosti med spoloma, se mnogi ustrašijo, da s tem želimo samo promovirati in dati prednost komurkoli, pa ne gre za to. Prednost in sploh možnost želimo dati samo usposobljenemu kadru.
Drugi argument je, da marsikatera ženska ne želi prevzeti odgovorne funkcije. Tudi to je res, odloči se, da bo dala prednost drugim njenim ciljem in s tem ni nič narobe. Ampak še vedno se pojavlja dejstvo, da mnogi na ženske ne gledajo kot na enakopravne v poslovnem svetu. Prepričana sem, da lahko številne moje kolegice, poslovne ženske, to potrdijo in so to že na glas povedale.
Osebno zagovarjam enakopravnost in to, da sposobne ženske dobijo možnost, da se nanje pomisli. To nikakor ne pomeni, da morajo biti ženske kamorkoli postavljene, ampak le to, da dobijo enako možnost kot moški. Kajti, ko se moške vpraša o možnostih za zapolnitev vodilnega položaja, vedno ali vsaj večinoma pomislijo na moške. Ko se moške kandidate vpraša, ali bi nekaj vodili, raziskave kažejo, da načeloma potrdijo. Ženske si pred odgovorom vzamejo več časa in morajo premisliti, hkrati pa imajo še druge odgovornosti. Ko smo tega uglednega gospoda vprašali, kaj ga pričaka doma, kdo je za vse poskrbel, kaj naredi, ko pride po dolgem delavniku domov, je povedal, da je tako utrujen, da gre takoj spat in za otroke ni skrbel. Dodal je, da za poslovno žensko ni možno, da bi skrbela za dom in otroke, da nobena poslovna ženska ne more biti dobra mama. Rekla sem mu: »Torej to pomeni, da po tvojih besedah jaz ne morem biti uspešna mama?«
»Ne, ti si izjema,« je odgovoril. Pristopita še dve uspešni manegerki. Kaj pa one, vztrajam. »Ve ste same sposobne osebe. Ampak takih drugače ni.« Bolj ko smo mu odgovarjale, da take ženske tudi sicer obstajajo in ne govorimo o tistih, ki imajo druge prednostne cilje, bolj se je vkopal v svoj položaj. Takšna je bila realnost tistega večera.
Ko sem odhajala iz množice, se je že začela okrogla miza. Od desetih zvečer do polnoči je potekala okrogla miza s štirimi sogovornicami. Vprašala sem se, zakaj so uspešne poslovne ženske na vrsti šele tako pozno zvečer.
Potem sem na recepciji prosila, ali mi lahko pomagajo organizirati kakšen prevoz ali pokličejo taksi, ki bi me odpeljal do mojega avta na drugi strani jezera. Pobere me taksi, na zadnjem sedežu je že sedel gospod. Taksist me odpelje tisto razdaljo in ustavi. Vprašam ga, koliko plačam, ko gospod z zadnjega sedeža reče: »Bom pa vendar gentleman, ni vam treba plačati.« No, pa sem res imela prednost, ker sem ženska v poslovnem svetu. Na poti domov sem se ustavila na bencinski črpalki, da sem natankala, dotočila olje in čistilo za vetrobransko steklo. Tudi to delajo poslovne ženske, preden doma pregledajo domačo nalogo otrok, preživijo z njim nekaj kakovostnega časa, nato pa se usedejo pred računalnik in pregledajo e-sporočila, ki so v vmesnem času zapolnila nabiralnik. Tudi to je lahko poslovna ženska.