Po dvajsetih letih se zapeljem v prostore, kjer je včasih stal Novoles. Podjetje Solis, ki ga poznam, je v akciji s SLOLES združenjem prispevalo k donaciji za obnovo Petrinje. Verjetno že dolgo v Novolesu na enem mestu ni bilo toliko avtomobilov in pomembnih vladnih predstavnikov. Zelo lepa gesta lesnih podjetij. Poklon.

8. mar 2021

Ko se peljem po prostorih nekdanjega Novolesa, zame to ni le nekdanji Novoles. Pridem prej, preden se odvija jutranji dogodek. Zapeljem se mimo nekdanje »kapije«, kakor smo rekli delu, kjer je stal receptor in rampa. Na levi strani zagledam nekdanji salon in poleg stavba, kjer so bile pisarne. Tu je delala moja mami. Že kot otrok sem jo nekajkrat obiskala. Pozneje je bila tudi drugače povezana z Novolesom na njihovih sejmih. Na desni strani je pogorela lakirnica, kjer je večino svojega časa delal moj oče. Le nekaj dni pred tem dogodkom mi starša, ko govorimo o Novolesu, pripovedujeta, kako so delali, cele dneve, sobote, imeli žulje. Vsa Dolenjska je bila odvisna od tega podjetja, cele družine. Prav vsi po mamini strani so delali v Novolesu, mnogi vse življenje. To je bilo podjetje na Dolenjskem, kamor so delavce vozili celo avtobusi. Ljudje so dali svoje roke za to, da je Novoles živel in bil v izdelkih izjemen, po vsem svetu so jih prodajali in jih izvažali. Zato ne preseneča, da ljudem, ki so danes upokojeni, ni vseeno, ko omenijo propadli Novoles.

Da nismo imeli enega gospodarstvenika, ki bi znal to rešiti. To ni edina žalostna zgodba v Sloveniji. Ko gledaš in se spominjaš za nazaj, je pravzaprav zelo strašno, da je nekdaj tako čudovito podjetje, s tako kakovostnimi in lepimi izdelki propadlo, in da so ga prodali za slaba 2 milijona. To je kompleks, ki je preživljal in dajal kruh izredno velikemu številu ljudi. To je bil več desetletij način življenja ljudi. Zato je tako žalostno, da zgodba ni uspela, da gre čas naprej in da žulji nekaterih ljudi, katerih pokojninski prispevki sploh niso plačani, niso bili nikoli cenjeni. To je Novoles. Ko slišiš tako zgodbo, ti je hudo, da ni drugače in da to ni zgodba o uspehu. A bi lahko bila, če bi jo vodili pravi ljudje in imeli pravo znanje. Zato je tako pomembno, kako vodiš podjetje in kdo ga vodi. Zavedati se moraš, da ljudje niso samo ljudje, ki se jih izkoristi za delo, ampak, da so tam pustili tudi del svojih življenj. Danes imajo določeni tudi bolezni in ne živijo v razkošju, čeprav so celo življenje trdo in vsakodnevno garali.

Vrnem se na dogodek. Mlada oseba vpraša osebo poleg: »Pa kaj je ta Novoles?« Mladi v večini ne poznajo te zgodbe, ne vedo, da se je včasih skoraj vse vrtelo okoli Novolesa. To je bil čas, ko smo bili napredni, če smo imeli fiksen telefon, počasi so potem prišle prve reglje, to je bil čas, ko smo imeli dva avtobusa na dan, ko še niso ljudje toliko delali po vsem svetu. In takrat je Novoles mnogim predstavljal vse. To je bil čas, v katerem so ljudje živeli za Novoles, ker drugega ni bilo. In to v veliko primerih vse življenje.

 

Andreja Jernejčič, direktorica

Agencija Lin&Nil – Andreja Jernejčič