Prvič sem se strahu zavedala po rojstvu otroka. Prej je seveda lahko bil, samo je šel mimo.

16. avg 2021

Še takrat, ko so mi v Indiji grozili in želeli denar, se nisem dala. Srečam ga tudi v poslu. Velikokrat. V času covida je napolnil ozračje, tako na osebnih ravneh kot tudi v gospodarstvu. Strah je celo prijatelj mnogih ljudi. Nekateri živijo s povečanimi obrisi straha za preveč stvari. Občasno nas predrami tudi kakšen manjši strah.

Včasih vkoraka v mojo pisarno – človek, ki nosi strah. Vidi se, Čuti se. Strah nas hromi, ne dovoli, da razmišljamo v vsej razsežnosti.
Marsikdo, ki pride, ima strah pred nastopanjem. Tisti, ki povedo, da jih je strah, so v resnici močni ljudje, ki se zavedajo svoje šibkosti in jo želijo odpraviti. Od javnih osebnosti do menedžerjev - in uspejo. Nekateri pripeljejo še otroke, ker jih je strah stopiti na oder ali sploh vstati pred razredom. To vse zelo hitro odpravimo.

Včasih pa srečam tudi poseben strah, ki ga nosi »močna« oseba. Ponavadi so to osebe, zazrte vase, osredotočene na svoje cilje. Navzven delujejo najbolj srčne in verjetno pomagajo ljudem, so verne in prijazne, ne pozabijo, dokler imajo svoj interes. Močno jim nagaja ego in narcisoidnost, kar znajo tudi skriti. Vsega tega se (verjetno) (v celoti) ne zavedajo. Bistvo »močnih« oseb je, da lahko navidezno ostanejo močne le, če nimajo odnosa in ga tudi ne ustvarijo. Četudi imajo ali so imeli družino, je pri njih funkcionirala brez odnosa. Kajti, če si navezan, ne moreš biti močan. Za to močjo se šele skriva strah. Takšne navidezno »močne« osebe so osebe z največ strahu. Seveda se jim ne da pomagati, ker niti ne pomislijo, da bi pomoč potrebovali.

Hvala za to, da znam začutiti povečan utrip srca.

Andreja Jernejčič, direktorica

Agencija Lin&Nil – Andreja Jernejčič