Delo Andreje Jernejčič je zelo koristna in pametna zbirka pravil o tem, kaj morate vedeti o piarju in česa nikakor ne smete početi, ko komunicirate z javnostmi. Je eden prvih povsem praktičnih priročnikov s tega področja na našem trgu.

Če piarja ne obvladate, nič hudega, bodite skromni, preberite knjigo, razmislite, trenirajte in znali boste.

Pravzaprav gre za zlata pravila. Šele ko jih dobro obvladate, jih lahko začnete tudi malo kršiti. Saj poznate primere, ko kdo ne zna peti, pa na kakem žuru na vsak način želi vzeti mikrofon v svoje roke in zabavati razigrane goste? Katastrofa je, če nadebudni pevec »fuša«. Kdor ne zna peti oziroma kdor se te obrti ni naučil – stran od mikofona!

Podobno je v piarju. Neprijetno je, če človek ne zna, hudo pa je, če človek misli, da zna, je pogumen, in zato vzame piarovske vajeti v svoje roke. Rezultat je lahko resnično porazen. Skromnemu človeku, ki ne zna, a mora recimo za govorniški oder ali pred novinarje, se oprosti in se ga spodbuja, pred bahatežem pa vsi bežijo in ga ne marajo.

Če piarja ne obvladate, nič hudega, bodite skromni, preberite knjigo, razmislite, trenirajte in znali boste. Ne gre za nikakršen bav-bav. Če menite, da piar obvladate, knjigo kljub temu preberite, in izvedeli boste, ali res veščino obvladate tako dobro, kot mislite.

Andreja Jernejčič pravi, da je neprimerno, če poslovnež ali politik pred kamero ni v suknjiču. Res je. A pravi mojstri lahko skuknjič kdaj pa kdaj tudi slečejo. A preden storijo kaj takega, morajo zelo dobro vedeti recimo to, da nikakor na smejo imeti oblečene srajce s kratkimi rokavi in biti hkrati okravateni.

Povsem sproščeni oziroma brez suknjiča ste lahko tedaj, ko ste knjigo, ki jo imate v rokah, prebrali »vsaj desetkrat« oziroma ko vam veliko ljudi brez kančka prilizovanja pove, da ste zares mojster.